Ministrstvo zavrača navedbe ZZZS o štirikrat višjih cenah za dolgotrajno oskrbo

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od ministrstva v četrtek zahteval ukrepanje glede po njihovo previsokih pavšalov, ki jih ZZZS plačuje domovom za starejše. Po besedah predsednika upravnega odbora ZZZS Miroslava Smrekarja je bila napoved ministrstva, da bo ta storitev težka 28 milijonov evrov, računi pa so znašali približno 40 milijonov. Dvomijo tudi o ustreznosti prevedbe oziroma razvrstitvi stanovalcev v kategorije dolgotrajne oskrbe.

Na ministrstvu so pojasnili, da so bile pavšalne cene določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci ter Skupnostjo socialnih zavodov.

Spomnili so, da ta prehodni mehanizem velja do uvedbe sistema beleženja dejansko opravljenih storitev, ki ga morajo izvajalci vzpostaviti najkasneje do septembra. Namen prehodnega obdobja je bil ugotoviti, kakšna je realna cena izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, ter zagotoviti stabilno in nemoteno izvajanje storitev za uporabnike.

"Trditev, da so cene štirikrat višje od predvidenih, ne drži"

Za STA so pojasnili, da se je državni sekretar Luka Omladič udeležil seje upravnega odbora ZZZS, ki je potekala minuli četrtek, kot priprava na skupščino ZZZS, na kateri bo sodeloval tudi minister Simon Maljevac. Že na seji upravnega odbora so predstavili določene odgovore, dodatna pojasnila pa bodo podali na sami skupščini, so se zavezali. Zahteve upravnega odbora po takojšnji reviziji, poročilu in znižanju pavšala presegajo okvire njegovih pristojnosti, menijo.

"Trditev, da so cene štirikrat višje od predvidenih, ne drži. Po zadnji finančni projekciji je bila skupna predvidena mesečna poraba ocenjena na približno 28 milijonov evrov, v prvem mesecu izvajanja sistema pa je bilo izplačanih približno 40 milijonov evrov, kar pomeni približno 30-odstotno povečanje glede na projekcije, nikakor pa ne štirikratnega odstopanja," so navedli.

Na odstopanje so po njihovih zagotovilih vplivali tudi dejavniki, ki jih prvotne projekcije niso v celoti zajele, med drugim povečanje števila uporabnikov v sistemu, spremembe v strukturi upravičencev ter vključitev dodatnih izplačil, kot je bil zimski regres za koncesionarje.

Zanikali so tudi trditev, da je v dolgotrajno oskrbo vključenih malo ljudi. Kot so zapisali, je v sistem trenutno vključenih več kot 30.000 uporabnikov, pri čemer je večina vključena v institucionalno varstvo. Mesečni stroški za bivanje in prehrano so se po navedbah ministrstva v številnih primerih občutno znižali, kar "predstavlja pomembno razbremenitev gospodinjstev in večjo dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe".

Sredstva za dolgotrajno oskrbo se uporabljajo predvsem za plačilo stroškov dela, kritje materialnih stroškov izvajanja storitev, plačilo storitev dolgotrajne oskrbe ter pokrivanje stroškov amortizacije opreme in infrastrukture, so navedli.

Dodali so, da je ustreznost razvrščanja uporabnikov v kategorije dolgotrajne oskrbe izključno v domeni izvajalcev in njihovih strokovnih služb. Ministrstvo pri tem ne sme posegati v strokovno oceno posameznega primera. Minister Maljevac ob tem poudarja, da "če se izkaže, da so posamezni zavodi ali njihova vodstva ravnala nepravilno ali izigrala pravila sistema, bodo morali za takšna ravnanja tudi prevzeti odgovornost".

Zagotovili so, da bo odločitev o morebitni spremembi pavšala sprejeta na podlagi podatkov in analiz. O morebitnih spremembah bodo najprej uradno obveščeni izvajalci in ZZZS kot ključni deležniki pri izvajanju sistema.